Italija je 8. septembra 1943 kapitulirala. Na vzhodni fronti je nemška vojska ob zadnjem poskusu ofenzive doživela hud poraz in se do konca vojne fronti le še umikala. Tudi na Pacifiku so pobudo jeseni 1943 že imeli Američani.
Voditelji držav protifašistične koalicije so že začeli razmišljati o preureditvi sveta po koncu vojne. Veliki trije Churchill, Roosevelt in Stalin so se prvič sestali novembra 1943 na konferenci v Teheranu. Sklenili so, da bodo najprej prisilili h kapitulaciji Nemčijo, nato pa Japonsko.
6. junija 1944 so se zahodni zavezniki izkrcali na obalah Normandije. Nemška vojska je imela najboljše sile na vzhodni fronti in ni uspela preprečiti izkrcanja in hitrega napredovanja zahodnih zaveznikov. Do konca leta 1944 so ti osvobodili Francijo, Belgijo, del Nizozemske, frontna črta pa je potekala ob Renu in zahodnih mejah Nemčije.
V podporo izkrcanju zaveznikov so junija 1944 krenile v silovito ofenzivo tudi sovjetske enote. Ukleščena med dve fronti se Nemčija ni mogla uspešno upirati. Sovjetska vojska je v nekaj mesecih prisilila h kapituaciji Finsko, Romunijo in Bolgarijo. Do konca leta 1944 so se Nemci umaknili iz Grčije, Albanije, vzhodnih delov Jugoslavije in Madžarske. Nacistična Nemčija je bila pred zlomom.
Pred dokončnim zlomom Nemčije so se veliki trije februarja 1945 srečali na Jalti na polotoku Krimu, a se niso prav veliko dogovorili. Na Jalti so se že pokazala nasprotja med zaveznicami, ki so se poglobila po koncu vojne.
Leta 1945 so potekale sklepne operacije proti obkoljeni Nemčiji. 25. aprila so se pri Torgauu na Labi zahodni zavezniki srečali s sovjetskimi enotami. Italijanski protifašisti so ujeli Mussolinija in ga 28. aprila 1945 ustrelili. Njegov zaveznik Hitler se je dva dni kasneje ustrelil sam. 8. maja je Nemčija brezpogojno kapitulirala.
Vojna v Evropi je bila končana. Kljub kapitulaciji Nemčije orožje na Slovenskem ni utihnilo. Nemške in kolaborantske enote se niso hotele predati Jugoslovanski armadi in so se umikale proti Avstriji in Italiji, da bi se predale zahodnim zaveznikom. Nekateri politiki v Narodnem odboru so upali, da bodo ti posredovali proti prevladi komunistov v Sloveniji/Jugoslaviji. Z vojaštvom poraženih sil so se umikali tudi civilisti, ki so se bali komunistične oblasti, in pripadniki nemške manjšine v Jugoslaviji. Vsem se ni uspelo predati zahodnim zaveznikom. Del jih je ujela Jugoslovanska armada, še preden so prebegnili prek jugoslovanske meje, 15. maja pa je kapitulirala tudi nemška vojska, ki je še bila na slovenskem ozemlju.
Danes torej ponosno slavimo dan zmage, ko smo skupaj z zavezniki premagali hitlerjevo soldatesko in njihove pomočnike, ki bi danes na vsak način radi kolesa zgodovine obrnili okrog. Ne bo jim uspelo.* Čas se odšteva...
Vsem prisotnim torej čestitke ob dnevu zmage +
* - kot bi dejal Maminho - "Samo jednu poroku za njih - neće proć, neće..."
