Statistika

[BOCo]

Pri Nafti je tako, da je v tistih dveh sezonah po osamosvojitvi imela zelo slabo povprečje oz. mali obisk in ji tisto zbija pod tisoč gledalcev na tekmo. Če bi gledali samo zadnje sezone od 2005/06 naprej bi imela tudi Nafta več kot 1000 gledalcev na tekmo. Redke so tekme, ko jih ni toliko (vzroki: Djurovski ali pa ekipe z dna lestvice)

[Viator&Vektor]

Ja res je, je pa fora tudi v tem, da ta statistika beleži gledaonst kluba na vseh tekmah, tako doma kot v gosteh. Če bi gledali samo domače tekma je situacija taka:
Maribor 2614
Mura 1904
Beltinci 1602
Triglav 1153
Naklo 1149
Koper 1135
Krka 1131
Olimpija 1112
Nafta 1048
Korotan 1033...

S tem da Koper bo morda izpadel in dejansko sta le Nafta in Maribor tista, ki lahko konstantno držita povprečje nad 1000, aja pa Rudar.
Sicer pa ta gledanost le ne pove vsega, kar se tiče priljubljenosti klubov, nek Rudar Trbovlje recimo ne moremo reči da ma manjšo podporo od klubov, ki so konstantno zgoraj, če je bil v edini prvoligaški sezoni pri dnu v borbi za obstanek, potem jasno da ni bilo toliko gledalcev. Skratka, klubi ki so rezultatsko boljši majo že samo zaradi tega boljšo gledanost in ne moremo reči da je en klub beden, ker je imel samo nekaj sto gledalcev. Saj Koper jih ima tudi trenutno recimo...

[Viator&Vektor]

02/03: Konec neke ere

Po reprezentačnih zdrahah se je zanimanje slovenske nogometne javnosti spet vrnilo v sivino prvoligaške scene, kar so odgovrni s pomočjo promocije in marketinga želeli izkoristiti za dvig klubskega nogometa. Obdobje amaterizma in entuziazma se je bližalo koncu, klube so prevzemali preračunljivi podjetniki, združenje pa se je ukvarjalo z uvedbo licenciranja, saj je bila Slovenija s strani UEFE določena kot nekakšen poligon pri "evropeizaciji" balkanskega nogometa. To naj bi bilo pozitivno zaradi večje dinamike, čeprav navijači nad dinamičnostjo selitev v peti rang najbrž niso bili ravno navdušeni. V takšnih razmerah sta se druščini priključila še povratnik Dravograd ter tradicionalna Ljubljana.
Sezona je pomenila tudi konec šampionskega obdobja za Maribor, ki je kljub številnim težavam uspel osvojiti še sedmo zvezdico. Tekom sezone je odstopil dotedanji predsednik Jagodnik, klub se je znašel v finančni krizi, zaosatnek za vodilnimi se je večal, nekoliko je padel tudi obisk, a tekmeci vseeno niso uspeli izkoristiti priložnosti. Kot ključen faktor se je izkazal rutiner Prašnikar, ki je znal iz razglašene zasedbe s Pekičem, Žnuderlom in Rakovičem spomladi spet potegniti maksimalen izkupiček točk. S preračunljivo taktiko so Vijolice postale najuspešnejše gostujoče moštvo, da ekipa ni prava pa je razodevalo pet domačih porazov, česar si ta klub dotlej še ni privoščil.
S težavami se je soočala tudi Olimpija, kjer so Schollmayer in druščina pred sezono spet napovedovali veliko, silne ambicije pa so se bolj ali manj končale je z novim imenom kluba ter angažiranjem veterana Prosinečkega, ki je poskrbel za najvišji obisk v ligi. Kader z Barunom, Kosičem in Rudonjo očitno še ni bil povsem zrel za ligaškego krono, so pa Zmaji zato osvojili vsaj pokal, ki je navijačem obljubljal nadaljnji razcvet. Uprava se je medtem ukvarjala predvsem s preregistracijo in izogibanjem dolgov, planiral pa se je še trgovinsko-poslovni komples v Stožicah, ki bi morda vseboval tudi stadion.
Ob očitnih problemih tekmecev se je na drugo mesto nekoliko presenetljivo prebilo Celje, ki so ga vsako leto vztrajno navajali kot skritega favorita, a jih po večih letih razočaranj nihče več ni jemal povsem resno. Pod Pušnikovim vodstvom pa je Grofom vendarle uspelo in po dveh tretjinah so se celo znašli v najboljšem položaju. Zdaj že izkušeno moštvo s Kvasom, Brulcom in Lungujem je v zaključku izdala psiha, pa tudi slaba forma v gosteh, saj so na Skalni kleti dosegli največ zadetkov ter tudi osvojili največ točk. Kljub temu je obisk v Celju ostal porazen, za nameček pa so tam izgubili še finale pokala.
Za eno redkih pozitivnih presenečenj je poskrbelo Šmartno, ki se je povsem nepričakovano prebilo na četrto mesto in tako še izboljšalo rezultat iz prejšnje sezone. Bloudek je znova šokiral nogometno javnost ter s povsem povprečno ekipo favoritom odščipnil lepo število točk, pri čemer ostaja nepozaben predvsem remi z desetimi zadetki v Ljudskem vrtu. Pravljica ob Paki se je nadaljevala, a žal z napako, saj je licenciranje lokalnim fanatikom onemogočilo nastop v Evropi.
Tja se je srečno prebil Koper, ki je pred sezono napovedoval naslov in prenovo Bonifike, na koncu pa komaj prilezel v zgornjo polovico. Suban in kolegi so sicer v ozadju vlekli določene poteze, a konkretne kohezije z okoljem in navijači ni bilo, pa tudi kader s Hasičem, Vitaglianom in Lundrom ni bil tako vrhunski, kot je kazalo na začetku. Kanarčki so na domačem terenu sicer uspeli nabrati kar lepo zalogo točk, a tri zmage v gosteh pač ne pritičejo pretendentu za naslov.
Podobno razočaranje je doživela Mura, kjer so bile razmere že nekaj sezon precej neurejene, popolna prenova ekipe pred sezono pa že kar stalnica. Pomlajevanja ni bilo mogoče vleči v nedogled in Krojači so spet pristali prav pri dnu lestvice. Prekmurska ekipa, ki so jo vodili Domniko, Mesarič in Trenevski, preprosto ni več sodila v vrh slovenskega nogometa. Po zaslugi zveste in številne publike so Muraši doma pogosto odigrali nad realnimi sposobnostmi in se tako izgonili vsaj borbi za obstanek, kamor so realno sicer sodili, saj so v gosteh zbrali zgolj borih pet točk.
Nekoliko bolje je šlo Primorju, ki po številnih odhodih seveda ni bilo zmožno ponoviti predstav iz prejšnje sezone. Ajdovci so se spet znašli v sivem povprečju, kamor je ekipa z Mlakarjem, Gregoričem in Strajnarjem še najbolj spadala. Ob pomanjkanju točkovnega uspeha je Sredojeviću uspelo uveljaviti vsaj razmeroma dopadljiv ofenzivni model, v katerem se je izkazal predvsem novinec Vogrič, ki je postal drugi najboljši strelec lige.
Padec po razpredelnici je doživljala tudi Gorica, ki se je kar naenkrat znašla brez sponzorskih sredstev in so ji mnogi napovedovali še slabši izkupiček. Novo vodstvo z De Breo na čelu je poskrbelo za okleščeno in pomlajeno moštvo, katerega je prevzel dokaj neizkušeni Pinni. Domačini s Srebrničem, Mavričem in Kokotom na čelu so se kar izkazali in Vrtnice so sezono mirno zaključile na sicer skomnem osmem mestu. Osnovni cilj je bil tako dosežen in v goriškem klubu so že lahko gradili za prihodnost.
Po nekaj letih odsotnosi se je v dokaj spremenjene razmere vrnila tudi Ljubljana. Ta nekdanji šišenski velikan si je skladno s tradicijo privoščil precej optimistične načrte in zavidljivo ekipo, kateri so poveljevali izkušeni Dema, Karapetrovič in Zore. Kot že tolikokrat pred tem so se tekom sezone pojavile raznorazne finančne težave, posledica česar sta bila padec forme in odvzem treh točk. Vse skupaj je na koncu vseeno zadostovalo za obstanek, a bi Šiškarji brez omenjenih težav nedvomno lahko dosegli več. Da imajo kvaliteto sta dokazala tudi Kmetec in Žeželj, ki sta na ligaški listi strelcev zasedlo prvo oziroma četrto mesto.
Do gladkega obstanka je prišel še Dravograd, ki z zmagovitim drugoligaškim kadrom ni imel težav na zahtevnejši stopnji. Tomažič je odlično vodil mlado ekipo in se na koncu prebil celo do sedmega mesta. Koroška je spet dobila konkurenčnega prvoligaša, ki je skrbel za zadovoljstvo na dokaj polnih tribunah dravograjskega Športnega centra. S številnimi zadetki je navijače navduševal predvsem Rebol.
Po mnogih letih udejstvovanja v prvi ligi je izpadel velenjski Rudar. Klub se je sicer že več let soočal s težavami, ki jih je v rudarski revir prinesla tranzicija, a tako hitrega zaključka tega nekdanjega velikana le ni bilo pričakovati. Pomlajeno domače moštvo z Mernikom, Mujanovičem in Šmonom je v pomladansek delu povsem popustilo ter zbralo zgolj šest točk. Največ težav so imeli Knapi izven Velenja, kjer so se praviloma izkazali za nekonkurenčnega tekmeca.
Zgodovinska čast pa je doletela Korotan, saj je bil prvič v zgodovini lige kak klub tekom sezone izločen iz tekmovanja.

Maribor 31 18 8 5 56:31 62
Celje 31 15 10 6 57:38 55
Olimpija 31 14 12 5 54:32 54
Šmartno 31 12 10 9 46:42 46
Koper 31 12 9 10 41:41 45
Primorje 31 13 5 13 47:44 44
Dravograd 31 9 9 13 40:43 36
Gorica 31 7 13 11 34:43 34
Mura 31 9 7 15 38:48 34
Ljubljana 31 9 6 16 40:65 30 [-3]
Rudar (V) 31 6 7 18 32:51 25
Korotan 11 2 4 5 7:14 3 [-7]

[Viator&Vektor]

Dabanovič ni več aktiven ... je postal športni direktor in naj ne bi več branil. No, ampak v tej naši ligi itak nikoli ne veš ...

No, Daba se vrača. Vendarle sem zadel.
btw, Amir Agič tudi še igra, in sicer za Kamnik.

[Viator&Vektor]

03/04: Gorica hit sezone

Trinajsta sezona slovenske lige je prinesla nove nogometne trende v času gospodarske krize. Poleg licenciranja so se uvajali elementi učinkovitega trženja, ostre selekcije, industrializacije šolanja ter prodajanja mladincev. Govora je bilo o zmanjševanju stroškov, amaterizaciji ter krčenju lige. Negotovi prvoligaški zgodbi z novim tekmovalnim sistemom, prvič tudi brez Rudarja, sta se pridružila še Domžale in Drava.
Za pravo senzacijo je poskrbela Gorica, ki se je kljub umiku sponzorjev po slabem desetletju izstrelila nazaj na vrh slovenskega nogometa. Vrtnic pred sezono nihče ni uvrščal niti v širši krog favoritov, celo skromna ter pomlajena ekipa z Raničem, Kovačevičem in Kokotom je sama napovedovala največ boj za sredino lestvico. Pod vodstvom zdaj že izkušenega Pinnija je neobremenjena goriška zasedba razvila izredno dopadljivo in učinkovito igro ter se že po nekaj kolih prebila na prvo mesto. V zaključku so modri-beli nekoliko popustili, nato pa v srhljivki zadnjega kola izkoristili napako tekmecev in nepričakovano osvojili še drugi naslov v zgodovini kluba.
Šele tretje mesto je zasedel Maribor, ki se je ob številnih kadrovsko-finančnih težavah v zadnjem kolu soočil še z izgubo naslova, potem ko je nesrečno klonil v Murski Soboti. Štajerci s Čehom, Balajičem in Golobom so tako po sedmih letih končali zmagoviti niz, pri čemer je bil predvsem Kek deležen tudi kritik na račun igre. Moštvo je kljub drugemu strelcu lige Mujanoviču namreč razmeroma težko dosegalo zadetke, a tudi to ni vplivalo na vselej visok obisk v Ljudskem vrtu. Tam so Vijolice nekoliko popravile vtis vsaj s pokalno lovoriko.
Za nekoliko manjšo evforijo je poskrbela Olimpija, ki je se je sicer na koncu vrinila celo na drugo mesto, a se ob tem hkrati spopadala z zakulisnimi težavami. Prišedši iz Ljubljane je Beširević, trener brez licence, uvedel reprezentačni model z liberom, ki se je v aktualnih razmerah izkazal za dobitnega. Zmaji z Rudonjo, Mavričem in Žlogarjem na čelu so zabili največ golov v ligi ter zbrali največ točk na domačem igrišču, a je navidezno idilo kvaril realni položaj, saj je Schollmayer po sezoni klub zapustil v precejšnih dolgovih ter brez evropske licence.
V ozadju se je do četrtega mesta prebil Koper, ki je z Guberacom in trenerjem Bračunom na obali začenjal novo zgodbo. V ta namen so sestavili dopadljivo ekipo z Božičem, Jakominom in Poljšakom v glavnih vlogah, slednja pa se je izkazala predvsem z dobrimi rezultati v gosteh. Nekoliko bolj zaprta postavitev in posledično majhno število zadetkov nista predramila koprske publike, saj je bil obisk še vedno v upadu.
Precej povprečno sezono je imela Mura, ki se je po dveh tretjinah komajda še uvrstila na šesto mesto, čeprav so pred začetkom ob prihodu Blaževića sanjali atomski nogomet in borbo za prvaka. Najštevilčnejši zvesti navijači so prišli na svoj račun šele v zadnjem kolu, ko je v Fazaneriji pokleknil Maribor, pred tem pa prav veliko veselja niso imeli. Muraši s Fridlom, Kokolom in Ipavcem so ob eni najslabših obramb lige sezono končali celo z negativno gol diferenco.
Nekoliko smole je imelo še Primorje, ki je v pomladanskem delu ob pomanjkanju motiva rahlo popustilo in ob majhnih razlikah končalo celo na šestem mestu. Ekipa sicer ni bila slaba, Jolič, Kalin in Vogrič so začeli silovito ter v prvih krogih potrdili nesporno kvaliteto, nato pa so jih številni remiji oddaljili od boja za Evropo. Tja so se naknadno uvrstili po koncu sezone, ko so nepričakovano dobili priložnost namesto propadajoče Olimpije. Poleg tega so se lahko pohvalili še z dosežkom Žežlja, ki je po prihodu iz Ljubljane osvojil lovoriko najboljšega strelca.
Ravno Ljubljana pa je osvojila premierno izvedbo tako imenovane lige za obstanek, oziroma sedmo mesto, ki je bilo največ, kar je sistem delitve lige še dopuščal. To je bil za ekipo iz Spodnje Šiške odličen dosežek, saj se pred sezono do konca sploh ni vedelo, ali bo sodelovala v tekmovanju. Nepoznani trener Kavčič in ekipa s Karapetrovičem, Zavrlom in Kujovičem so temu primerno pripravljeni začeli slabo, a nato v zadnjih desetih kolih kljub odsotnosti najboljšega strelca osvojili neverjenih triindvajset točk ter se v nasprotju z napovedmi brez težav izognili izpadu.
Sezono so uspešno prestale tudi Domžale, ki so se po zaslugi Protege in Stojanoviča po nekaj letih zmagovalno vrnile v elitno druščino, s čimer se je ob Kamniški Bistrici začel nov prvoligaški projekt. Sezono so Ravbarji z Mitrakovičem, Vargo in Zeljkovičem brez pretresov končali na solidnem sedmem mestu. Nekoliko je motil le obisk, saj so v tamkajšnjem športnem parku po stari navadi našteli največ nekaj sto gledalcev.
Za največje razočaranje sezone je poskrbelo Celje. Grofe so pred sezono mnogi omenjali celo kot glavne favorite za naslov ter jih postavljali za zgled urejenosti kluba, a se na igrišču to potem nekako ni odrazilo. Celjani so bili ob tem zagotovo prve žrtve novega sistema, saj so bili pred delitvijo lige le malenkost oddaljeni od drugega mesta, nato pa jim je ostala le spodnja polovica. Brez motivacije so Gobec, Sešlar, Plastovski in soigralci nato prevegetirali nadaljevanje ter padli vse do desetega mesta. Otvoritev novega stadiona je bila pokvarjena, obisk pa temu primerno povprečen.
Zadovoljivo je odigrala Drava, ki je v svoji sploh prvi prvoligaški sezoni prišla do tako željenega obstanka. Na igrišču ob sedemnajstih porazih sicer ni bilo vse bleščeče, a je zaradi licenciranja tudi enajsto mesto zadoščalo za izpolnitev cilja.
Devetouvrščeno Šmartno je namreč ostalo brez sponozjev, brez združitve z Rudarjem in posledično tudi brez licence. V drugi ligi se jim je pridružil še obubožani Dravograd, ki je s tem zaključil koroško epizodo.

Gorica 32 15 11 6 55:29 56
Olimpija 32 16 7 9 56:39 55
Maribor 32 15 9 8 41:34 54
Koper 32 13 11 8 41:32 50
Mura 32 14 7 11 53:54 49
Primorje 32 12 12 8 56:37 48
Ljubljana 32 12 6 14 39:50 42
Domžale 32 11 8 13 47:53 41
Šmartno 32 10 10 12 43:48 40
Celje 32 11 6 15 61:52 39
Drava 32 7 7 18 34:60 28
Dravograd 32 7 4 21 35:73 25

[Viator&Vektor]

Večna lestvica:

Maribor 613 326 157 130 1102 597 1059
Gorica 613 287 162 164 973 689 967
Celje 613 241 152 218 903 813 821
Primorje 579 225 150 204 848 732 793
Olimpija 469 237 104 128 936:554 720
Mura 469 203 120 146 669:542 657
Koper 508 177 154 177 623 639 639
Rudar Velenje 477 165 121 191 609 664 564
Domžale 380 140 109 131 528 512 524
Korotan 281 100 62 119 340:380 341 [-7]
Beltinci 308 96 70 142 413:526 304
Drava 208 74 47 87 277 310 269
Ljubljana 229 85 57 87 298:321 255 [-3]
Nafta 218 67 54 97 248 346 236
Izola 170 49 41 80 195:336 140
Dravograd 129 37 28 64 168:231 139
Naklo 134 45 44 45 170 174 134
Šmartno 96 31 33 32 130:130 126
Interblock 108 32 27 49 135 161 123
Svoboda 104 37 27 40 120:146 101
Bela krajina 104 21 33 50 107:170 96
Slovan 104 28 33 43 131:153 89
Zagorje 106 25 26 55 93:146 78
Steklar Rogaška Slatina 74 16 26 32 90:147 58
Triglav 66 14 15 37 62 118 57
Krka 64 15 20 29 49:88 50
Slavija Vevče 66 12 11 43 74:141 39
Jadran Dekani 100 11 17 72 59:254 39
Rudar Trbovlje 40 12 9 19 47:60 33
Tabor Sežana 33 7 7 19 34:75 28
Jezero Medvode 40 9 5 26 26:84 23
Železničar Maribor 34 6 8 20 30:62 20
Pohorje 33 4 6 23 26:73 18
Livar 36 4 5 27 39:95 17
Kočevje 30 4 9 17 25:91 17

[Viator&Vektor]

Strelci:
130 Škaper
109 Bozgo
104 Rakovič
94 Kmetec
90 Žlogar
88 Ekmečić
87 Šimunđa
87 Drobne
84 Žeželj
84 Goršek
82 Ubavič
80 Nikčevič
80 Kosič
80 Pekič
74 Šiljak
67 Kamberović
66 Vidovič
62 Jakomin
62 Zulič
61 Osterc
60 Ipavec
59 Topić
59 Djuranovič
59 Gutalj
56 Vogrič
54 Bečaj
53 Vrabac
53 Breznikar
53 Cimerotič
52 Jolič
51 Poznič
50 Karić
49 Marušič
49 Vulič
49 Protega...

[Viator&Vektor]

Nastopi:
422 Kosič
421 Strajnar
406 Sešlar
399 Srebrnič
386 Djuranovič
381 Poljšak
380 Gunjač
349 Brezič
331 Šterbal
329 Dabanovič
326 Gobec
323 Ribarič
319 Bečaj
311 Mitrakovič
310 Debenjak
306 B. Mavrič
305 Ošlaj
303 Štancar
301 Žlogar
301 Lukič
300 Ščulac
293 Mulahmetović
291 Cifer
287 Šarkezi
281 Kuzma
279 Blatnik
277 Plesec
272 Karić
270 Protega
269 Dvoršak
267 Goršek
266 Križnik
266 A. Baranja
263 Romih
260 Kmetec
259 Miškič
259 Balagić
258 Kokol
257 Žeželj...

Boldani igralci so še aktivni.

[Viator&Vektor]

Še nekaj številk:
http://www.prva-liga.net/novice/?id=289

Pa gledanost 08/09:

Maribor 66500 pov 3694
Rudar 27900 pov 1550
Nafta 24500 pov 1361
Celje 19300 pov 1072
Drava 17950 pov 997
Interblock 17400 pov 967
Gorica 12880 pov 716
Domžale 12800 pov 711
Primorje 11000 pov 611
Koper 5600 pov 311

Skupaj 12k, se pravi v povprečju 6000 na krog, Maribor rešuje povprečje, drugače pa mnogo manj kot denimo 91/92.

Pa še to zelo visoke napihnjene številke za Celje, Interblock.. se mi zdi. Samo Rudar in Maribor mata konstantno čez 1000.


Kar se tiče večne lestvice pa prvih devet klubov nekako odstopa, gre za bolj ali manj redne prvoligaše, ki večinoma kar sodijo v ta rang, pravzaprav manjka le Mura.
Ostali kot rečeno zaostajajo precej. Bližata se sicer Nafta in Drava, ki pa mislim da bosta med glavnimi favoriti za izpad v prihodnjih letih.

[foto]

Pa še to zelo visoke napihnjene številke za Celje, Interblock.. se mi zdi. Samo Rudar in Maribor mata konstantno čez 1000.

Številke so precej napihnjene pri vseh klubih, ne le v I. ligi. Če zaokrožimo povprečni obisk slovenskega stadiona v I. ligi na 1000 gledalcev, potem je bila prepogosto realna številka približno 300-400 manjša. Ne govorim na pamet, ampak na podlagi preverjenih dejstev. Žal dosti ljudi naseda tem prenapihnjenim ocenam. Uradne ocene obiska posameznih tekem so pretiravale z obiskom kar za približno 1/3. Pri 2000 gledalcih je to že zelo občutna, zelo boleča razlika.

[Viator&Vektor]

Fianle pokala 91/92:
http://www.nzs.si/index.php?t=news&id=1245&l=sl
Olimpija - Maribor

V tistem pokalu so sodelovali še vsi slo klubi, šlo pa se je po regionalnem ključu, če se prav spomnim je Ljubljana izpadla v četrtfinalu ljubljanske regije proti Slovanu.

[Tok87]

Ne vem...meni se zdi slika ravno obratna! Ne da napihujejo, temveč vedno pišejo, da je manj gledalcev na tekmah...

Ne vem, v Kopru je bila letos recimo res katastrofa, a vseeno so bile na ttx včahis smešne številke...napišejo 250, a jih je bilo toliko samo na senčni tribuni...kaj pa "glavna"?
Pa za Maribor recimo, se mi je tudi zazdelo, da včasih napišejo manj, kot jih je realno...

[foto]

V Kopru nisem bil že nekaj let na tekmi, tako da težko kar koli komentiram. Letos sem bil samo enkrat priča premajhno zapisani številki (obisk na Fazaneriji so ocenili za 200 manj, kot je bilo gledalcev sicer), običajno pa močno pretiranim številkam. Nekaj primerov:

- Olimpija-Mura, 17. 5. 2009, gledalcev: 1100 (vir: NZS), točna številka: 650
- Olimpija-Mura, 27. 9. 2008, gledalcev: 1200 (vir: NZS), točna številka: 490
- Nafta-Maribor, 6. 5. 2009, gledalcev: 1800 (vir: NZS), točna številka: 1200
- Nafta-Celje, 28. 2. 2009, gledalcev: 1800 (vir: siol), točna številka: 1200
- Nafta-Maribor, 25. 10. 2009, gledalcev: 3000 (vir: siol), točna številka: 2200
- Mura-Olimpija, 22. 3. 2009, gledalcev: 4000 (vir: www.mura05.si), točna številka: 3000

Pretiravanje npr. na tekmi Olimpije septembra lani skoraj za 150 %. Je komentar sploh potreben?!

[Mango]

žabarska mafija NZS, a? ..

[foto]

Ne vem, ali želiš biti ironičen ali sarkastičen ali kar koli drugega, ampak moji komentarji o teh briljantnih dosežkih novinarjev in delegatov niso niti približno v tej smeri, kar si sam zapisal oz. kar je predmet tvojega posmeha.