ND Slovan - Zgodovina strani

Viator&Vektor ob 07:11, 29. maj 2026

2026-05-29T07:11:29Z

@@ Vrstica 464: / Vrstica 464: @@
 |39
 |[[Pokal NZS 2024/25|1/32 finala]]
 |-class="sortbottom"
 |'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 19:10, 25. maj 2025

2025-05-25T19:10:07Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 21:10, 25. maj 2025
Vrstica 455:		Vrstica 455:
	\|2024/25		\|2024/25
	\|[[Druga liga 2024/25\|2. SNL]]		\|[[Druga liga 2024/25\|2. SNL]]
	\|10		\|9
	\|33		\|33
	\|30		\|30

Viator&Vektor ob 14:36, 25. maj 2025

2025-05-25T14:36:43Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:36, 25. maj 2025
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	\| stadion = Stadion Kodeljevo, Ljubljana		\| stadion = Stadion Kodeljevo, Ljubljana
	\| predsednik = Ivan Simič		\| predsednik = Ivan Simič
	\| trener = ~~Denis Omeragić~~		\| trener = Luka Žinko
	\| spletna_stran = https://www.nd-slovan.si/		\| spletna_stran = https://www.nd-slovan.si/
	}}		}}
Vrstica 452:		Vrstica 452:
	\|25		\|25
	\|[[Pokal NZS 2023/24\|1/64 finala]]		\|[[Pokal NZS 2023/24\|1/64 finala]]
			\|-
			\|2024/25
			\|[[Druga liga 2024/25\|2. SNL]]
			\|10
			\|33
			\|30
			\|8
			\|9
			\|13
			\|34
			\|39
			\|[[Pokal NZS 2024/25\|1/32 finala]]
	\|-class="sortbottom"		\|-class="sortbottom"
	\|'''Skupaj'''		\|'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 12:16, 14. julij 2024

2024-07-14T12:16:44Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:16, 14. julij 2024
Vrstica 427:		Vrstica 427:
	\|62		\|62
	\|55		\|55
	\|~~brez pravice~~		\|/
	\|-		\|-
	\|2022/23		\|2022/23

Viator&Vektor ob 12:14, 14. julij 2024

2024-07-14T12:14:44Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 14:14, 14. julij 2024
Vrstica 427:		Vrstica 427:
	\|62		\|62
	\|55		\|55
	\|/		\|brez pravice
	\|-		\|-
	\|2022/23		\|2022/23

Viator&Vektor ob 14:28, 30. maj 2024

2024-05-30T14:28:32Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 16:28, 30. maj 2024
Vrstica 4:		Vrstica 4:
	\| ustanovitev = 1913		\| ustanovitev = 1913
	\| kraj = Ljubljana		\| kraj = Ljubljana
	\| liga = [[~~Tretja~~ slovenska nogometna liga]]		\| liga = [[Druga slovenska nogometna liga]]
	\| vzdevek = Rdeče-beli		\| vzdevek = Rdeče-beli
	\| stadion = Stadion Kodeljevo, Ljubljana		\| stadion = Stadion Kodeljevo, Ljubljana

Viator&Vektor ob 10:05, 27. maj 2024

2024-05-27T10:05:24Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:05, 27. maj 2024
Vrstica 8:		Vrstica 8:
	\| stadion = Stadion Kodeljevo, Ljubljana		\| stadion = Stadion Kodeljevo, Ljubljana
	\| predsednik = Ivan Simič		\| predsednik = Ivan Simič
	\| trener = ~~Zlatan Ljubijankić~~		\| trener = Denis Omeragić
	\| spletna_stran = https://www.nd-slovan.si/		\| spletna_stran = https://www.nd-slovan.si/
	}}		}}

Viator&Vektor ob 09:56, 27. maj 2024

2024-05-27T09:56:08Z

@@ Vrstica 440: / Vrstica 440: @@
 |47
 |[[Pokal NZS 2022/23|1/64 finala]]
 |-class="sortbottom"
 |'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 09:48, 21. avgust 2023

2023-08-21T09:48:16Z

@@ Vrstica 428: / Vrstica 428: @@
 |55
 |/
 |-class="sortbottom"
 |'''Skupaj'''

Viator&Vektor ob 10:18, 4. marec 2023

2023-03-04T10:18:23Z

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:18, 4. marec 2023
Vrstica 24:		Vrstica 24:
	V sedemdesetih je tako Slovan znova začenjal praktično z ničle in nadarjena ekipa z nekaj izkušenimi igralci na čelu z vratarjem Žabjekom se je pod vodstvom Branka Elsnerja leta 1972 prebila v območno, leto kasneje pa še v republiško ligo. Sledile so številne trenerske menjave in izpad iz lige leta 1976, ravno v času portoroških sklepov, ki so klub določile za nosilca selekcije, tako da je v sezoni 1977/78 v republiški ligi nastopila tudi zasedba Slovana, ki so jo sestavljali mladi igralci s Kodeljevega iz okoliških klubov. Po zaslugi dobrega dela z mladimi se je Slovan spet hitro uveljavil v vrhu lige, saj je v letih 1980 in 1981 osvojil drugi mesto za [[NK Svoboda Ljubljana\|Mercatorjem]] in [[NK Šmartno 1928\|Šmartnim]], nato pa dve leti kasneje še svoj drugi naslov republiška prvaka. Ob tem je leta 1982 z zmago nad [[NK Rudar Velenje\|velenjskim Rudarjem]] osvojil tudi svojo prvo pokalno lovoriko.		V sedemdesetih je tako Slovan znova začenjal praktično z ničle in nadarjena ekipa z nekaj izkušenimi igralci na čelu z vratarjem Žabjekom se je pod vodstvom Branka Elsnerja leta 1972 prebila v območno, leto kasneje pa še v republiško ligo. Sledile so številne trenerske menjave in izpad iz lige leta 1976, ravno v času portoroških sklepov, ki so klub določile za nosilca selekcije, tako da je v sezoni 1977/78 v republiški ligi nastopila tudi zasedba Slovana, ki so jo sestavljali mladi igralci s Kodeljevega iz okoliških klubov. Po zaslugi dobrega dela z mladimi se je Slovan spet hitro uveljavil v vrhu lige, saj je v letih 1980 in 1981 osvojil drugi mesto za [[NK Svoboda Ljubljana\|Mercatorjem]] in [[NK Šmartno 1928\|Šmartnim]], nato pa dve leti kasneje še svoj drugi naslov republiška prvaka. Ob tem je leta 1982 z zmago nad [[NK Rudar Velenje\|velenjskim Rudarjem]] osvojil tudi svojo prvo pokalno lovoriko.

	V sezoni 1983/84 je šlo rdeče-belim v drugi jugoslovanski ligi malenkost bolje kot v prvem poskusu, a so tudi tokrat prepričljivo izpadli, v drugi polovici osemdesetih pa je klub pod novim sponzorskim imenom Teol Slovan nekoliko popustil. Leta 1988 se mu je nato kljub šestemu mestu nasmehnila sreča, saj ga je [[~~Jugoslovanske~~ nogometna zveza]] namesto [[NK Ljubljana\|Ljubljane]], ki se je odpovedala napredovanju, uvrstila v novoustanovljeno [[Medrepubliška nogometna liga\|medrepubliško ligo zahod]]. Na tekmovanje v jugoslovanski konkurenci pa moštvo Vladana Mladenovića s Pejovićem, Jerino, Poljanškom, Protego in Stojanovićem ni bilo najbolje pripravljeno in se je moralo že po eni sezoni posloviti, potem ko ga je v zadnjem krogu po sumljivem dogajanju prehitela [[NK Lokomotiva zagreb\|zagrebška Lokomotiva]]. Sledili sta še dve sezoni slovenske republiške lige, ki jo je Slovan leta 1991 sklenil na drugem mestu.		V sezoni 1983/84 je šlo rdeče-belim v drugi jugoslovanski ligi malenkost bolje kot v prvem poskusu, a so tudi tokrat prepričljivo izpadli, v drugi polovici osemdesetih pa je klub pod novim sponzorskim imenom Teol Slovan nekoliko popustil. Leta 1988 se mu je nato kljub šestemu mestu nasmehnila sreča, saj ga je [[Jugoslovanska nogometna zveza]] namesto [[NK Ljubljana\|Ljubljane]], ki se je odpovedala napredovanju, uvrstila v novoustanovljeno [[Medrepubliška nogometna liga\|medrepubliško ligo zahod]]. Na tekmovanje v jugoslovanski konkurenci pa moštvo Vladana Mladenovića s Pejovićem, Jerino, Poljanškom, Protego in Stojanovićem ni bilo najbolje pripravljeno in se je moralo že po eni sezoni posloviti, potem ko ga je v zadnjem krogu po sumljivem dogajanju prehitela [[NK Lokomotiva zagreb\|zagrebška Lokomotiva]]. Sledili sta še dve sezoni slovenske republiške lige, ki jo je Slovan leta 1991 sklenil na drugem mestu.

	Po osamosvojitvi je sledil hud padec kodeljevskega kolektiva. Čeprav je sodilo v širši krog favoritov, je moštvo s Srovinom, Stojanovićem, Plevnikom, Gruškovnjakom, Miškičem in Cimirotičem v prvi sezoni [[Prva slovenska nogometna liga\|slovenske nogometne lige]] zasedlo zgolj deseto mesto, leto kasneje je bilo na krilih golgeterja Udoviča enajsto, leta 1994 pa je celo izpadlo iz tekmovanja. Leto kasneje je klub izpadel še iz [[Druga slovenska nogometna liga\|2. SNL]], nadaljnjega stagniranja pa ga je rešila združitev s sosednjo [[NK Slavija\|Slavijo]]. Med leti 1996 in 1999 Slovan kot tak ni obstajal, je pa zato na Kodeljevem nastopalo združeno člansko moštvo pod imenom SET Vevče, ki je že v prvi sezoni suvereno osvojilo drugo ligo in se prebilo med elito. Relativno močna zasedba z Žežljem, Jolićem, Karapetrovićem, Poglajnom, Komočarjem in ostalimi pa je ob trenerskih rošadah in težavah v klubu zasedla zgolj zadnje mesto ter se po kvalifikacijskem porazu z [[NK Domžale\|Domžalami]] poslovila od tekmovanja.		Po osamosvojitvi je sledil hud padec kodeljevskega kolektiva. Čeprav je sodilo v širši krog favoritov, je moštvo s Srovinom, Stojanovićem, Plevnikom, Gruškovnjakom, Miškičem in Cimirotičem v prvi sezoni [[Prva slovenska nogometna liga\|slovenske nogometne lige]] zasedlo zgolj deseto mesto, leto kasneje je bilo na krilih golgeterja Udoviča enajsto, leta 1994 pa je celo izpadlo iz tekmovanja. Leto kasneje je klub izpadel še iz [[Druga slovenska nogometna liga\|2. SNL]], nadaljnjega stagniranja pa ga je rešila združitev s sosednjo [[NK Slavija\|Slavijo]]. Med leti 1996 in 1999 Slovan kot tak ni obstajal, je pa zato na Kodeljevem nastopalo združeno člansko moštvo pod imenom SET Vevče, ki je že v prvi sezoni suvereno osvojilo drugo ligo in se prebilo med elito. Relativno močna zasedba z Žežljem, Jolićem, Karapetrovićem, Poglajnom, Komočarjem in ostalimi pa je ob trenerskih rošadah in težavah v klubu zasedla zgolj zadnje mesto ter se po kvalifikacijskem porazu z [[NK Domžale\|Domžalami]] poslovila od tekmovanja.

← Starejša redakcija		Redakcija: 12:18, 4. marec 2023
Vrstica 24:		Vrstica 24:
	V sedemdesetih je tako Slovan znova začenjal praktično z ničle in nadarjena ekipa z nekaj izkušenimi igralci na čelu z vratarjem Žabjekom se je pod vodstvom Branka Elsnerja leta 1972 prebila v območno, leto kasneje pa še v republiško ligo. Sledile so številne trenerske menjave in izpad iz lige leta 1976, ravno v času portoroških sklepov, ki so klub določile za nosilca selekcije, tako da je v sezoni 1977/78 v republiški ligi nastopila tudi zasedba Slovana, ki so jo sestavljali mladi igralci s Kodeljevega iz okoliških klubov. Po zaslugi dobrega dela z mladimi se je Slovan spet hitro uveljavil v vrhu lige, saj je v letih 1980 in 1981 osvojil drugi mesto za [[NK Svoboda Ljubljana\|Mercatorjem]] in [[NK Šmartno 1928\|Šmartnim]], nato pa dve leti kasneje še svoj drugi naslov republiška prvaka. Ob tem je leta 1982 z zmago nad [[NK Rudar Velenje\|velenjskim Rudarjem]] osvojil tudi svojo prvo pokalno lovoriko.		V sedemdesetih je tako Slovan znova začenjal praktično z ničle in nadarjena ekipa z nekaj izkušenimi igralci na čelu z vratarjem Žabjekom se je pod vodstvom Branka Elsnerja leta 1972 prebila v območno, leto kasneje pa še v republiško ligo. Sledile so številne trenerske menjave in izpad iz lige leta 1976, ravno v času portoroških sklepov, ki so klub določile za nosilca selekcije, tako da je v sezoni 1977/78 v republiški ligi nastopila tudi zasedba Slovana, ki so jo sestavljali mladi igralci s Kodeljevega iz okoliških klubov. Po zaslugi dobrega dela z mladimi se je Slovan spet hitro uveljavil v vrhu lige, saj je v letih 1980 in 1981 osvojil drugi mesto za [[NK Svoboda Ljubljana\|Mercatorjem]] in [[NK Šmartno 1928\|Šmartnim]], nato pa dve leti kasneje še svoj drugi naslov republiška prvaka. Ob tem je leta 1982 z zmago nad [[NK Rudar Velenje\|velenjskim Rudarjem]] osvojil tudi svojo prvo pokalno lovoriko.

	V sezoni 1983/84 je šlo rdeče-belim v drugi jugoslovanski ligi malenkost bolje kot v prvem poskusu, a so tudi tokrat prepričljivo izpadli, v drugi polovici osemdesetih pa je klub pod novim sponzorskim imenom Teol Slovan nekoliko popustil. Leta 1988 se mu je nato kljub šestemu mestu nasmehnila sreča, saj ga je [[~~Jugoslovanske~~ nogometna zveza]] namesto [[NK Ljubljana\|Ljubljane]], ki se je odpovedala napredovanju, uvrstila v novoustanovljeno [[Medrepubliška nogometna liga\|medrepubliško ligo zahod]]. Na tekmovanje v jugoslovanski konkurenci pa moštvo Vladana Mladenovića s Pejovićem, Jerino, Poljanškom, Protego in Stojanovićem ni bilo najbolje pripravljeno in se je moralo že po eni sezoni posloviti, potem ko ga je v zadnjem krogu po sumljivem dogajanju prehitela [[NK Lokomotiva zagreb\|zagrebška Lokomotiva]]. Sledili sta še dve sezoni slovenske republiške lige, ki jo je Slovan leta 1991 sklenil na drugem mestu.		V sezoni 1983/84 je šlo rdeče-belim v drugi jugoslovanski ligi malenkost bolje kot v prvem poskusu, a so tudi tokrat prepričljivo izpadli, v drugi polovici osemdesetih pa je klub pod novim sponzorskim imenom Teol Slovan nekoliko popustil. Leta 1988 se mu je nato kljub šestemu mestu nasmehnila sreča, saj ga je [[Jugoslovanska nogometna zveza]] namesto [[NK Ljubljana\|Ljubljane]], ki se je odpovedala napredovanju, uvrstila v novoustanovljeno [[Medrepubliška nogometna liga\|medrepubliško ligo zahod]]. Na tekmovanje v jugoslovanski konkurenci pa moštvo Vladana Mladenovića s Pejovićem, Jerino, Poljanškom, Protego in Stojanovićem ni bilo najbolje pripravljeno in se je moralo že po eni sezoni posloviti, potem ko ga je v zadnjem krogu po sumljivem dogajanju prehitela [[NK Lokomotiva zagreb\|zagrebška Lokomotiva]]. Sledili sta še dve sezoni slovenske republiške lige, ki jo je Slovan leta 1991 sklenil na drugem mestu.

	Po osamosvojitvi je sledil hud padec kodeljevskega kolektiva. Čeprav je sodilo v širši krog favoritov, je moštvo s Srovinom, Stojanovićem, Plevnikom, Gruškovnjakom, Miškičem in Cimirotičem v prvi sezoni [[Prva slovenska nogometna liga\|slovenske nogometne lige]] zasedlo zgolj deseto mesto, leto kasneje je bilo na krilih golgeterja Udoviča enajsto, leta 1994 pa je celo izpadlo iz tekmovanja. Leto kasneje je klub izpadel še iz [[Druga slovenska nogometna liga\|2. SNL]], nadaljnjega stagniranja pa ga je rešila združitev s sosednjo [[NK Slavija\|Slavijo]]. Med leti 1996 in 1999 Slovan kot tak ni obstajal, je pa zato na Kodeljevem nastopalo združeno člansko moštvo pod imenom SET Vevče, ki je že v prvi sezoni suvereno osvojilo drugo ligo in se prebilo med elito. Relativno močna zasedba z Žežljem, Jolićem, Karapetrovićem, Poglajnom, Komočarjem in ostalimi pa je ob trenerskih rošadah in težavah v klubu zasedla zgolj zadnje mesto ter se po kvalifikacijskem porazu z [[NK Domžale\|Domžalami]] poslovila od tekmovanja.		Po osamosvojitvi je sledil hud padec kodeljevskega kolektiva. Čeprav je sodilo v širši krog favoritov, je moštvo s Srovinom, Stojanovićem, Plevnikom, Gruškovnjakom, Miškičem in Cimirotičem v prvi sezoni [[Prva slovenska nogometna liga\|slovenske nogometne lige]] zasedlo zgolj deseto mesto, leto kasneje je bilo na krilih golgeterja Udoviča enajsto, leta 1994 pa je celo izpadlo iz tekmovanja. Leto kasneje je klub izpadel še iz [[Druga slovenska nogometna liga\|2. SNL]], nadaljnjega stagniranja pa ga je rešila združitev s sosednjo [[NK Slavija\|Slavijo]]. Med leti 1996 in 1999 Slovan kot tak ni obstajal, je pa zato na Kodeljevem nastopalo združeno člansko moštvo pod imenom SET Vevče, ki je že v prvi sezoni suvereno osvojilo drugo ligo in se prebilo med elito. Relativno močna zasedba z Žežljem, Jolićem, Karapetrovićem, Poglajnom, Komočarjem in ostalimi pa je ob trenerskih rošadah in težavah v klubu zasedla zgolj zadnje mesto ter se po kvalifikacijskem porazu z [[NK Domžale\|Domžalami]] poslovila od tekmovanja.