Tretja slovenska nogometna liga
Tretja slovenska nogometna liga oziroma 3. SNL
Zgodovina
Tretja slovenska nogometna liga je uradno nastala leta 1992, saj se v prvi sezoni po osamosvojitvi kot takšna ni igrala. Tretji nivo nogometa v državi so tedaj namreč predstavljale kar medobčinske lige, ki jih je bilo sedem, zmagovalci pa so nato v kvalifikacijah igrali za uvrstitev v 2. SNL. Po sezoni pa so prvič organizirali tretjo ligo na državnem nivoju, pri čemer se je igralo v dveh skupinah, v vsako pa se je uvrstilo okrog šest bivših drugoligašev ter po dva ali trije najboljši klubi iz medobčinskih lig. V prvi sezoni sta bila suvereno najboljša Veržej in Piran, sedem klubov je izpadlo v medobčinske lige, omenjeni sistem z delitvijo na vzhod in zahod pa je ostal v veljavi šest let.
V sezoni 1993/94 je na zahodu zanesljivo slavil Mengeš, na vzhodu pa Drava, pri čemer je v drugo ligo naknadno napredoval tudi tretjeuvrščeni radeški Papirničar, ki je tam nadomestil Slavijo. Prihodnje leto so na zahodu zvezdniške Črnuče nadigrale konkurenco z rekordom, saj so v celotni sezoni prejele zgolj pet golov, medtem ko je na vzhodu po napetem boju z Dravogradom in Aluminijem slavil Šentjur. Prvič je prišlo tudi izstopov iz tekmovanja, saj prvenstva nista dokončala Žalec in Svoboda Brežice. Leta 1996 je Dravograd na vzhodu za točko prehitel Pohorje, na zahodu pa Renče za štiri Jadran Hrpelje-Kozino. Slednji je nato zmagal v dodatnih kvalifikacijah drugouvščenih in se prav tako uvrstil v drugo ligo.
Sezona 1996/97 je na vzhodu končno prinesla zmagoslavje Aluminiju, medtem ko je na zahodu slavila novomeška Krka. Omeniti velja še izstop bivšega drugoligaša Mengša, ki je svoje mesto v ligi prodal Komendi. Leta 1998 na vzhodu ni izpadel nihče, napredovalo pa je Pohorje, medtem ko na zahodu kakšnega večjega razburjenja ni bilo, saj je bil favorizirani sežanski Tabor absolutno premočan za nasprotnike. Zaradi spremembe tekmovalnega sistema sta možnost napredovanja v drugo ligo v dodatnih kvalifikacijah dobila tudi drugouvrščena Svoboda Ljubljana in Bakovci, a sta bila od uspeha proti drugoligašema oba precej oddaljena. V sezoni 1998/99 so se prvič igrale kar štiri tretje lige, naslove pa so osvojili Črenšovci, Rogoza, Korte in Ivančna Gorica.
Omenjeni sistem štirih lig, pri čemer je zahodu igralo zgolj deset klubov, je bil v veljavi do leta 2004. V sezoni 1999/00 so slavili Renkovci, Dravinja, Brda in Komenda, ki pa je nato svoje mesto v višji ligi prepustila Ljubljani. Naslednje leto je potekal zanimiv boj za naslov zlasti v ligi center, kjer so imeli prvi trije enako število točk, slavila je Bela krajina, naslove pa so osvojili še Bakovci, Ptuj in Renče. Leta 2002 so bili zasluženo najboljši Križevci, Krško, Izola in Grosuplje, bolj pestro pa je bilo naslednje leto, ko kar trije prvaki niso hoteli napredovati. Poleg ljubljanske Svobode, ki je zmagala v centru, je na koncu napredoval le še sežanski Tabor, drugouvrščeni na zahodu.
Leta 2004 je prišlo do nove spremembe v formatu tekmovanja. Zveza je organizirala kvalifikacije prvakov, v katerih je Factor po pravi drami in enajstmetrovkah ugnal Korte, Šoštanj pa zaman Nafto, saj je nato ostal brez licence. Nasploh je licenciranje zaznavalo tisto sezono, saj so številni klubi zlasti na vzhodu ostali brez licenc, tako da se je ligo sestavljalo po administrativnih in ne športnih principih. V sezoni 2004/05 sta se zopet igrali dve tretji ligi, prvaka pa sta postala Šenčur in Zavrč, ki je na vzhodu po napetem boju zgolj zavoljo boljšega medsebojnega izkupička ugnal Palomo. Leta 2006 je na vzhodu slavila novoustanovljena Mura 05, ki sploh ne bi smela igrati v ligi, medtem ko je bila na zahodu prepričljivo najboljša Bonifika. Naslednje leto sta brez večjih težav zanesljivo slavila favorita Zavrč in Krka, zaradi licenc pa sta med drugim izpadla tudi Svoboda in Železničar.
V sezoni 2007/08 sta bila suvereno najboljša Olimpija in Šentjur, po njej pa je iz tekmovanja zaradi združitve z Bonifiko izstopila Izola. Naslednje leto je na zahodu zanesljivo slavil Šenčur, na vzhodu pa Dravinja, medtem ko sta bila v sezoni 2009/10 najboljša Šmartno 1928 in Adria Miren. Slednja se je nato možnosti napredovanja odpovedala, tako da je priložnost dobil drugouvrščeni Dob. Leta 2011 se je enako pripetilo na vzhodu, kjer so Odranci prepustili svoje mesto drugouvrščenemu Šampionu, medtem ko so na zahodu z veliko prednostjo slavile Radomlje. Sezona 2011/12 je prinesla zmagoslavje Zavrča in Krke, poznala pa je tudi kriza, ki je v obeh skupinah močno vplivala na sestavo lig.
V sezoni 2012/13 se je na zahodu po odpovedi Ilirske Bistrice prvič igralo zgolj s 13 člani, medtem ko je na vzhodu iz tekmovanja izstopil petouvrščeni Dravograd. Naslova sta sicer osvojila Veržej in Ankran. Naslednje leto sta bila suvereno najboljša Dravinja in Tolmin, izpadel pa ni nihče, saj se je zveza odločila za sezono 2014/15 znova spremeniti format. Zopet se je igralo v štirih skupinah, pri čemer pa so se prvaki morali za napredovanje meriti v kvalifikacijah. V dokaj izenačenih tekmah je Zarica ugnala Ajdovščino, Drava, ki je na severu sicer zaostala za B ekipo Maribora, pa Odrance. Naslednje leto so Brežice že na prvi tekmi odločile dvoboj z Ilirijo, medtem ko Brda uspela ugnati Beltince.
Leta 2017 so končno vrnili stari format druge lige s 16 moštvi, tako da je vanjo napredovalo kar osem tretjeligašev, po dva iz vsake lige, leta 2018 pa je prišlo do krčenja skupin, tako da je izpadlo kar 16 klubov, od tega samo v centru šest. Po napetih kvalifikacijah sta tedaj sicer napredovala prvaka vzhoda in zahoda, Beltinci in Bilje. V sezoni 2018/19 je Bled tesno klonil proti Dravogradu, medtem ko je drugem paru donedavni prvoligaš Koper dosegel kar osem golov. Leta 2020 je bila tretja liga prekinjena, a sta poleti vseeno napredovala dotlej vodilna Šmartno 1928 in Primorje, četudi je imelo slednje pred ljubljansko Svobodo minimalno prednost, odigralo pa se je zgolj pol sezone. V nasprotju s pravilnikom so klubi tudi izpadli, še posebej pestro pa je bilo na vzhodu, kjer so vsi pomurski predstavniki protestno izstopili.
Sezona 2020/21 je bila sredi tekmovanja skrajšana na 16 oziroma 19 krogov. V vsaki skupini sta bili uvedeni tako imenovani liga za prvaka in liga za obstanek, čeprav se v slednji klubi niso borili za obstanek, saj ni izpadel nihče. Prvaka sta postala Rogaška, ki je po trditvah tekmecev goljufala s potrdili, ter Ilirija, Zagorje pa je po sezoni izstopilo iz lige. Leta 2022 je na vzhodu le napredovala Bistrica, na zahodu pa Brinje, medtem ko sta bila leto kasneje najboljša Dravinja in Tolmin. Po sezoni 2023/24 pa smo bili zopet priča zanimivemu dogajanju v zakulisju, saj se je na zahodu prvak Dob odpovedal napredovanju, tako da je šel v višjo ligo drugouvrščeni Slovan. Na vzhodu je z veliko prednostjo pred Krškim in ostalimi slavila ptujska Drava.
Sezone
Trenutni klubi
Vzhod
- NK Brežice 1919
- NK Čarda
- NK Dobrovce
- NK Drava Ptuj
- NK Fužinar
- NK Hajdina
- NK Korotan Prevalje
- NK Ljutomer
- NK Podvinci
- NK Rače
- NK Rogaška
- NK Šmartno 1928
- ŠD Videm
- DNŠ Zavrč
Zahod
